Finding Connection Under Ljubljana's Starry Glow
FluentFiction - Slovenian
Finding Connection Under Ljubljana's Starry Glow
Ljubljana je v času praznikov dobila posebno čarobnost.
Ljubljana gained a special magic during the holidays.
Mesto je bilo preplavljeno s svetlobnimi verigami, ki so visoko nad glavno cesto svetile v ledeno noč.
The city was flooded with strands of lights that shone high above the main road in the icy night.
Muzej znanosti v Ljubljani je bil poln življenja, kar je ustvarjalo prijeten kontrast z mrazom zunaj.
The Museum of Science in Ljubljana was full of life, creating a pleasant contrast with the cold outside.
V prostorni glavni dvorani je stala skupina dijakov, vsak z rdečimi obrazi od vznemirjenja in mrazu.
In the spacious main hall stood a group of students, each with red faces from excitement and cold.
Anže je stal ob strani, njegova duša pa je bila še tišja kot običajno.
Anže stood to the side, his soul quieter than usual.
Kljub želji po prijateljstvu ga je bilo strah spregovoriti.
Despite a desire for friendship, he was afraid to speak.
Njegova oblačila so bila topla, vendar njegova misli so bežale k temu, kako se vklopiti v družbo.
His clothes were warm, but his thoughts were racing towards how to fit into society.
Bil je zaljubljen v znanost, a tega ni pogosto delil z drugimi.
He was in love with science, but he didn't often share this with others.
Matej, glasen in samozavesten fant, je že prevzel vodstvo skupine.
Matej, a loud and confident boy, had already taken the lead of the group.
Razlagal je kompleksne stvari, ne da bi okleval.
He explained complex things without hesitation.
Anže je poslušal, občudoval, vendar tudi malo zavistno opazoval.
Anže listened, admired, but also watched a bit enviously.
A vedel je, da mora nekaj storiti.
He knew he had to do something.
Želel je, da ga sošolci sprejmejo.
He wanted his classmates to accept him.
Ko so prišli do razstavnega eksponata o zvezdah in vesolju, je Anže začutil, kako se mu srce pospeši.
When they reached the exhibit on stars and the universe, Anže felt his heart race.
Vedel je toliko o tem.
He knew so much about it.
Zbral je pogum in korak naprej.
He gathered his courage and stepped forward.
"To je moj najljubši del," je rekel tiho, a odločno.
"This is my favorite part," he said quietly but firmly.
Matej se je obrnil k njemu in ga nenavadno poslušal, kot da želi izvedeti več.
Matej turned to him and listened unusually attentively, as if he wanted to learn more.
Anže je začel razlagati, kako delujejo zvezde in kako se rodijo galaksije.
Anže began to explain how stars work and how galaxies are born.
Njegove besede so bile preproste, srce pa je bilo polno strasti.
His words were simple, but his heart was full of passion.
Opazoval je, kako so se obrazi sošolcev začeli mehčati, kako so se očarano nasmehnili.
He observed how his classmates' faces began to soften, how they smiled enchantedly.
Tina, ki je vedno imela prijazen nasmeh, se je postavila ob njegovo stran in mu postavljala vprašanja.
Tina, who always had a kind smile, stood by his side and started asking him questions.
Čas je tekel hitreje kot običajno.
Time passed faster than usual.
Anže ni več čutil strahu, temveč povezanost.
Anže no longer felt fear but connection.
Ko je končal, so mu sošolci zaploskali.
When he finished, his classmates applauded him.
To je bilo neobičajno, a za Anžeta neprecenljivo.
It was unusual, but for Anže, it was priceless.
Tina se je nagnila k njemu in ga pohvalila: "Še več takšnih zgodb!
Tina leaned towards him and praised, "More stories like that!
Res si nas navdušil.
You really impressed us."
"Anže se je nasmehnil, prvič po dolgem času brez skrbi.
Anže smiled, for the first time in a long time without worry.
Začutil je toploto sprejetosti, kar ga je napolnilo z novo samozavestjo.
He felt the warmth of acceptance, which filled him with new confidence.
Vedel je, da je pomembno, da deli svoje strasti.
He knew it was important to share his passions.
Zunaj je Ljubljano začel pokrivati lahek snežni prah.
Outside, a light dusting of snow began to cover Ljubljana.
V hladni zimski noči je Anže gledal zvezde s povsem drugačnimi očmi.
In the cold winter night, Anže looked at the stars with completely different eyes.
Bil je del nečesa večjega, in to ga je grelo vse do srca.
He was part of something bigger, and it warmed him right to his heart.