
Courage and Collaboration: A Winter Tale in Ljubljana
FluentFiction - Slovenian
Courage and Collaboration: A Winter Tale in Ljubljana
Zima v Ljubljani je bila hladna.
Winter in Ljubljana was cold.
Sneg je prekril strehe in dvorišča.
Snow covered the roofs and yards.
V sirotišnici, stari stavbi z nekaj pisanimi freskami na stenah, so otroci uživali v zimskih radostih.
In the orphanage, an old building with some colorful frescoes on the walls, the children enjoyed the winter joys.
Notri je bilo toplo.
Inside, it was warm.
Medtem ko je zunaj snežilo, so otroci v veliki dvorani pripravljali šolski projekt.
While it was snowing outside, the children were preparing a school project in the large hall.
Anže je sedel v kotu.
Anže sat in the corner.
Držal je svoj zvezek.
He held his notebook.
V njem je imel skice svojih prijateljev.
In it were sketches of his friends.
Vedno se je bal, da njegove umetnine ne bodo dovolj dobre.
He was always afraid that his artworks wouldn't be good enough.
Toda danes je želel narediti vtis na svoje sošolce in učitelje.
But today, he wanted to impress his classmates and teachers.
Njegovo srce je razbijalo.
His heart was pounding.
Luka je hodil po dvorani.
Luka walked around the hall.
Bil je samozavesten fant, toda pred množico vedno ni mogel govoriti.
He was a confident boy, but in front of an audience, he couldn't always speak.
Kljub temu je vztrajal, da bo on vodil predstavitev.
Nevertheless, he insisted that he would lead the presentation.
"Ne skrbi, Anže.
"Don't worry, Anže.
Pokazali bomo, kako odlični smo.
We'll show how excellent we are."
"Matija, ki je sedel poleg Anžeta, je poslušal.
Matija, who sat next to Anže, was listening.
Vedno je bil tiho, a dobro je opazoval.
He was always quiet but a good observer.
Ni vedel, kako bi pomagal, a želel je biti tam za svoje prijatelje.
He didn't know how to help, but he wanted to be there for his friends.
Anže je pogledal Luka.
Anže looked at Luka.
"Kaj če bi vsi sodelovali?
"What if we all participated?
Ti bi začel, jaz pa bi razložil naš projekt.
You could start, and I could explain our project.
Matija lahko pokaže naše končne izdelke.
Matija could show our final products."
" Luka se je najprej obotavljal, nato pa pokimal.
Luka hesitated at first, then nodded.
"Prav, poskusimo.
"Alright, let's try."
"Prišla je ura predstavitve.
The time for the presentation came.
Luka je stopil pred razred.
Luka stepped in front of the class.
Znoj mu je kapljal po čelu.
Sweat dripped down his forehead.
Začel je govoriti, a vsak stavek ga je bolj zadušil.
He began to speak, but each sentence suffocated him more.
Zastalo mu je sape in v dvorani je zavladala tišina.
He ran out of breath, and silence filled the hall.
Anže je globoko vdihnil in stopil naprej.
Anže took a deep breath and stepped forward.
Njegov glas je bil sprva tišji, nato pa je postajal vse bolj samozavesten.
His voice was quiet at first, but it grew more confident.
"Naša ideja je v mešanju umetnosti in tehnologije," je pojasnil.
"Our idea involves mixing art and technology," he explained.
Pokazal je skice in razložil svojo vizijo.
He showed the sketches and described his vision.
Njegova strast je napolnila prostor.
His passion filled the room.
Matija je nato predstavil končni rezultat.
Then Matija presented the final result.
Oba sta opazovala razred, ki je poslušal z velikim zanimanjem.
Both of them watched the class, which listened with great interest.
Na koncu so učitelji in sošolci zaploskali.
In the end, the teachers and classmates applauded.
Anže je začutil toplino in ponos v srcu.
Anže felt warmth and pride in his heart.
Luka ga je potrepljal po ramenu.
Luka patted him on the shoulder.
"Odlično si to storil," je rekel.
"You did great," he said.
Anže je spoznal, da mu ni treba skrivati svojih talentov.
Anže realized he didn't have to hide his talents.
Naučil se je zaupati vase.
He learned to trust himself.
Luka pa je obljubil, da bo naslednjič bolje pripravil svoj govor.
Luka promised that next time he would prepare his speech better.
Oba sta želela postati boljša, skupaj s pomočjo prijateljev.
Both wanted to become better, together with the help of their friends.
Vse to je bilo mogoče začeti s pogumom in sodelovanjem.
All of this could begin with courage and collaboration.