
From Cold Winds to Sunshine: Mateja's Journey to Freedom
FluentFiction - Slovenian
From Cold Winds to Sunshine: Mateja's Journey to Freedom
Mateja je stala v areni letališča Jože Pučnik, skrbno zložena v svoj zimski plašč.
Mateja stood in the arena of Jože Pučnik airport, carefully wrapped in her winter coat.
V zraku je bilo čutiti hladni veter, ki se je kradel skozi avtomatska vrata.
There was a cold wind in the air, sneaking through the automatic doors.
Ljudje so hodili mimo nje, vendar ona ni videla nikogar, razen Anžeta.
People walked past her, but she saw no one except Anže.
Njegova podoba se ji je vedno znova pojavljala v mislih.
His image repeatedly appeared in her mind.
Zadnjih nekaj let je živel v Avstraliji.
For the past few years, he had been living in Australia.
Zaupala se je njegovim zgodbam, ki so bile vedno polne sonca in topline.
She confided in his stories, which were always full of sunshine and warmth.
Pred njo je hodila Lara, Anžetova sestrična, ki je tudi čakala na njegov prihod.
In front of her walked Lara, Anže's cousin, who was also waiting for his arrival.
"Že dolgo ga nisva videli, kajne?" je rekla Lara.
"We haven't seen him in a while, have we?" Lara said.
Mateja je prikimala in stisnila roke v žepih.
Mateja nodded and squeezed her hands into her pockets.
"Da, predolgo."
"Yes, too long."
Vedela je, da bo to srečanje nekakšna prelomnica za njo.
She knew that this meeting would be a sort of turning point for her.
Vedno je čutila hrepenenje po novem življenju, novem začetku.
She always felt a longing for a new life, a new beginning.
Nenadoma se je množica začela gibati.
Suddenly, the crowd began to move.
Prihod je bil objavljen in ljudje so se premaknili naprej.
The arrival was announced, and people moved forward.
Matejino srce je začelo hitreje biti, ko je videla Anžeta.
Mateja's heart started to beat faster when she saw Anže.
Nosil je toplo jakno in nasmeh je cvetel na njegovem obrazu.
He wore a warm jacket, and a smile blossomed on his face.
Objel jo je, in zdi se, da je čas za trenutek obstal.
He hugged her, and for a moment, time seemed to stand still.
"Kakšna je bila pot?" je vprašala, ko so se razklenili.
"How was the flight?" she asked as they broke apart.
"Dolga, a vredna," je odgovoril Anže.
"Long but worth it," Anže replied.
Njegove oči so žarele, medtem ko je opisoval Sydney.
His eyes glowed as he described Sydney.
Njegove besede so slika za Matejine misli; mesta, sonce, plaže.
His words painted pictures in Mateja's mind; cities, sunshine, beaches.
Na trenutke je videla sebe sredi teh krajev, svobodna in polna življenja.
At moments, she saw herself amidst these places, free and full of life.
Kasneje, ko so pili kavo v bližnjem lokalu, je Anže razglabljal o življenju, ki ga vodi tam.
Later, as they were drinking coffee in a nearby café, Anže talked about the life he led there.
Matejine misli so se osredotočile na njegovo zgodbo o plažah in toplih večernih sprehodih.
Mateja's thoughts were focused on his story about the beaches and warm evening walks.
Nenadoma se je v njej prebudila močna želja po spremembi.
Suddenly, a strong desire for change awakened in her.
Čutila je, da je čas za nov korak.
She felt it was time for a new step.
"Veš, Anže," je Mateja končno rekla, ko so se pripravljali zapustiti letališče.
"You know, Anže," Mateja finally said as they were preparing to leave the airport.
"Razmišljam, da bi se tudi sama podala v svet."
"I'm thinking about venturing into the world myself."
Njen glas je bil tih, a odločen.
Her voice was quiet but resolute.
Anže se je nasmehnil.
Anže smiled.
"Vem, da boš našla svojo pot," je odgovoril, njegova podpora ne bi mogla biti bolj topla.
"I know you'll find your way," he replied, his support could not have been warmer.
Ko so stopili v hladno večerno meglo zunaj letališča, je Mateja občutila nekakšno lahkotnost.
As they stepped into the cold evening mist outside the airport, Mateja felt a kind of lightness.
Njena odločitev je bila sprejeta.
Her decision was made.
V njej ni bilo več strahu, le vznemirjenje in svoboda, ki je prihajala z odkritim priznanjem lastnih želja.
There was no more fear in her, only excitement and freedom that came with the honest acknowledgment of her own desires.
Zdelo se je, da so njene poti končno odprte.
It seemed that her paths were finally open.