
Spring Confessions: An Artist's Silent Yearning Unveiled
FluentFiction - Slovenian
Spring Confessions: An Artist's Silent Yearning Unveiled
Sončni žarki so nežno božali Ljubljano, ko so cvetlice začele kazati prve znake pomladi.
The sun's rays gently caressed Ljubljana, as the flowers began to show the first signs of spring.
Prometni vrvež je bil mešanica škripajočih tramvajev in smeha ljudi.
The bustling traffic was a mix of screeching trams and people's laughter.
Priljubljena kavarna ob Zmajskem mostu je bila polna ljubiteljev kave, ki so uživali v popoldanskem oddihu.
A popular café by the Zmajski most was filled with coffee lovers enjoying their afternoon break.
Matej je sedel ob oknu in opazoval mimoidoče.
Matej sat by the window, watching the passersby.
Bil je umetnik, tiho opazovalec sveta okoli sebe.
He was an artist, a silent observer of the world around him.
V srcu pa je hranil skrivnost – posebno čustvo do svoje dolgoletne prijateljice Tanje.
In his heart, however, he harbored a secret – a special feeling for his long-time friend Tanja.
Vendar pa ga je strah pred zavrnitvijo zadrževal, da bi ji izpovedal svoja čustva.
Yet, the fear of rejection held him back from confessing his feelings to her.
Tanja je bila nasprotje Mateja.
Tanja was the opposite of Matej.
Govorila je hitro in brez zadržkov.
She spoke quickly and without reservations.
Ravno zato ni vedno opazila subtilnih namigov.
That’s why she didn’t always notice subtle hints.
Danes se je veselo bližala kavarni, nevede, kaj jo čaka.
Today, she cheerfully approached the café, unaware of what awaited her.
Matej jo je povabil na kavo, pod pretvezo, da ji pokaže nekaj novega, ko pa je zares želel nekaj povedati.
Matej had invited her for coffee under the pretense of showing her something new, but he truly wanted to say something.
Zala, bistro brvita baristka, je drobno opazovala oba izza pulta.
Zala, the bright-eyed barista, keenly observed them both from behind the counter.
Vabila se je Matejevih pogovorov, ki so bili polni umetniških idej.
She heard Matej's conversations, filled with artistic ideas.
V njegovih očeh pa je videla nekaj več – tihi hrepen.
Yet in his eyes, she saw something more – a silent yearning.
»Matej, kaj novega ustvarjaš?« je vprašala Tanja, ko se je usedla nasproti njega.
"Matej, what are you creating lately?" asked Tanja as she sat across from him.
»Zdravo, Tanja. Sem ... imam novo idejo ...« je Matej zajecljal, njegov glas skorajda izgubil moč.
"Hello, Tanja. I... I have a new idea..." Matej stammered, his voice almost losing its strength.
»Res? V svoji glavi že vidim reklamo za tvojo razstavo,« ga je prekinila Tanja, njeni očesi pa so zasijali od navdušenja.
"Really? I can already see the advertisement for your exhibition in my mind," Tanja interrupted him, her eyes bright with excitement.
Matej je ugotovil, da je razumela napačno.
Matej realized that she misunderstood.
Panika mu je plamtela po obrazu.
Panic flashed across his face.
Pogledal je Zalo.
He glanced at Zala.
Njene oči so srečale njegove, rahlo nasmehnjen izraz na njenem obrazu.
Her eyes met his, a slight smile on her face.
S preudarkom je stopila k njuni mizi.
With intention, she approached their table.
»Tanja, veš, Matej ve vedno imeti nekaj več na srcu,« je namignila, oči pa usmerila proti njemu.
"Tanja, you know, Matej always has a little more on his mind," she hinted, her eyes directing towards him.
Tanja se je za trenutek zamislila.
Tanja paused for a moment.
Nato se je obrnila k Mateju, njen izraz bolj mehak.
Then she turned to Matej, her expression softer.
»Matej, imaš kaj, kar mi želiš povedati?«
"Matej, is there something you wish to tell me?"
Matej je globoko vdihnil.
Matej took a deep breath.
»Tanja, všeč si mi. Že zelo dolgo časa.«
"Tanja, I like you. I have for a very long time."
Za trenutek je vladala tišina, le vonj sveže kave je napolnil zrak.
For a moment, silence prevailed, with only the scent of fresh coffee filling the air.
Nato je Tanja zasijala.
Then Tanja beamed.
»To je čudovito, Matej! Veš, tudi jaz sem razmišljala, kolikokrat si z mano v mislih, vsakič ko vidim umetnine v mestu.«
"That's wonderful, Matej! You know, I've also wondered how often you're in my thoughts every time I see art in the city."
Olajšanje je preplavilo Mateja.
Relief washed over Matej.
Zala si je zadovoljno oddahnila, nato pa je diskretno odkorakala stran, pustila jima zasebnost.
Zala breathed a satisfied sigh and then discreetly walked away, leaving them their privacy.
»Gremo na sprehod? Rakova pašteta?« je predlagala Tanja, njena roka nežno ovita okoli Matejeve.
"Shall we go for a walk? Rakova pašteta?" suggested Tanja, her hand gently wrapped around Matej’s.
Matej je prikimal, začutil, kako strah izginja.
Matej nodded, feeling his fear melt away.
Skupaj sta odšla iz kavarne, proti Zmajskem mostu.
Together they left the café, heading towards the Zmajski most.
Vstopila sta v novo poglavje, polno možnosti, pomladi in ljubezni.
They stepped into a new chapter, full of possibilities, spring, and love.