
Amidst the Ballots: Siblings Rekindle at Ljubljana Town Hall
FluentFiction - Slovenian
Amidst the Ballots: Siblings Rekindle at Ljubljana Town Hall
Matej je počasi hodil proti Mestni hiši v Ljubljani.
Matej walked slowly towards the Town Hall in Ljubljana.
To je bil tisti čas pomladanskega dne, ko so sončni žarki nežno segrevali zrak, a ga še ni bilo dovolj, da bi odpihnili hladen veter.
It was that time of the spring day when the sun's rays gently warmed the air, but it wasn't enough yet to chase away the cold wind.
Ljubljanska Mestna hiša je bila vedno impresivna, z visokimi stebri in zgodovinsko fasado.
The Ljubljana Town Hall was always impressive, with its tall columns and historical facade.
Znotraj je bila živahna, ljudje so hodili sem ter tja z glasovi, ki so odmevali po hodnikih—dan volitev je prinašal veliko obiskovalcev.
Inside, it was lively, people were walking back and forth with voices echoing through the corridors—election day brought in a lot of visitors.
Matej ni veliko razmišljal.
Matej wasn't thinking much.
Prišel je le oddati svoj glas in hitro oditi.
He came just to cast his vote and leave quickly.
Upal je, da bo vse skupaj potekalo brez posebnih dogodkov.
He hoped everything would go without any special events.
Že dolgo ni srečal sestre Nine, s katero sta bila v sporu.
He hadn't seen his sister Nina in a long time, with whom he had been in a dispute.
To je bil dan, ko je skušal ostati neviden.
Today was a day when he tried to remain invisible.
Ko je Matej stopil v volilno vrsto, je na koncu vrste zagledal Nino.
When Matej stepped into the voting line, he saw Nina at the end of it.
Njegovo srce je poskočilo, a ne iz veselja.
His heart skipped a beat, but not out of joy.
Želel se je obrniti in oditi, a ga je nekaj zadržalo.
He wanted to turn and leave, but something held him back.
Morda dolžnost ali nekaj globljega, kar ni bil pripravljen priznati.
Perhaps duty or something deeper that he wasn't ready to admit.
V naslednjem trenutku ga je Nina zagledala.
In the next moment, Nina saw him.
»Matej,« je rekla presenečeno, in Matej je zaznal mešanico občutkov na njenem obrazu.
"Matej," she said, surprised, and Matej noticed a mix of emotions on her face.
Prišla je bližje, ljudje okoli njiju so se bodrili ali ignorirali situacijo.
She came closer, people around them either egged them on or ignored the situation.
Matej je občutil zmedo in napetost, toda nekaj ga je spotisnilo k ostanku.
Matej felt confused and tense, but something nudged him to stay.
»Živjo, Nina,« je Matej odgovoril tiho in malo ukočeno.
"Hi, Nina," Matej replied quietly and a little awkwardly.
Nista si govorila že več kot dve leti.
They hadn't spoken for over two years.
Preveč ponosa, preveč zamere.
Too much pride, too much resentment.
»Dolgo se nisva videla,« je rekla Nina.
"It's been a long time since we've seen each other," Nina said.
V njenem glasu je bilo več kot le opazka.
There was more than just an observation in her voice.
Bila je želja po povezavi, po obnovitvi.
There was a desire for connection, for renewal.
Medtem ko sta stala v vrsti, so si izmenjala nekaj neugodnih besed.
As they stood in line, they exchanged some uneasy words.
Matej je čutil, kako stare rane znova zaživijo, a tudi nekaj toplega – morda upanje.
Matej felt old wounds revive, but also something warm—perhaps hope.
Razgovor se je poglabljal, postopoma premikajoč od vljudnosti k iskrenim besedam.
The conversation deepened, gradually moving from politeness to genuine words.
»Zakaj sva dovolila, da naju to razdvoji?
"Why did we let this divide us?"
« se je končno vprašala Nina.
Nina finally asked.
Matej je pogledal stran.
Matej looked away.
Težko je bilo priznati napake, toda vedel je, da mora nujno nekaj ukreniti.
It was hard to admit mistakes, but he knew he urgently needed to do something.
»Ne vem,« je dejal tiho.
"I don't know," he said quietly.
»Čas je, da nekaj spremeniva.
"It's time to change something."
«Nina je prikimala in toplina je oplazila njen obraz.
Nina nodded, and a warmth touched her face.
»Greva na kavo po glasovanju?
"Shall we go for coffee after voting?
Morda bi bilo dobro pogovoriti se.
It might be good to talk."
«Matej je okleval, a je globoko v sebi začutil rahlo olajšanje.
Matej hesitated, but deep inside, he felt a slight relief.
Začel je razumeti, da ponos in zamera nista vredna izgube, ki jo je čutil.
He began to understand that pride and resentment were not worth the loss he felt.
»Seveda, mislim, da je čas,« je odgovoril.
"Of course, I think it's time," he responded.
Ko sta se pomaknila proti glasovalni skrinjici, je Matej prvič po dolgem času občutil možnost upanja.
As they moved towards the ballot box, Matej felt hope for the first time in a long time.
Morda jima bo uspelo tokrat začeti znova.
Maybe this time they would manage to start anew.
Morda bo pomlad prinesla ne le novo politično sezono, ampak tudi prelom v njunem odnosu.
Perhaps spring would bring not only a new political season but also a turn in their relationship.