
Spring's New Beginnings: A Love Story in Ljubljana
FluentFiction - Slovenian
Loading audio...
Spring's New Beginnings: A Love Story in Ljubljana
Sign in for Premium Access
Sign in to access ad-free premium audio for this episode with a FluentFiction Plus subscription.
Pomlad je obarvala Ljubljano v živahne barve.
Spring painted Ljubljana in vibrant colors.
Na ljubljanskem gradu, ki se je bohotil na vrhu hriba, so cveteli drevesa.
At the Ljubljanski grad, which boasted atop the hill, the trees were in bloom.
Tanja in Blaž sta se končno srečala, da se poslovita.
Tanja and Blaž finally met to say goodbye.
Med njima je vladala tišina, prežeta z neizgovorjenimi občutki.
A silence reigned between them, filled with unspoken emotions.
Sedla sta na klop ob razgledni ploščadi.
They sat on a bench by the viewing platform.
Pogled na mesto pod njim je bil veličasten.
The view of the city beneath them was magnificent.
Blaž je globoko vdihnil sveži pomladanski zrak.
Blaž took a deep breath of the fresh spring air.
"Ljubljana je čudovita," je dejal.
"Ljubljana is beautiful," he said.
Tanja je prikimala, vendar njene misli niso bile pri razgledu.
Tanja nodded, but her thoughts were not on the view.
"Tanja, si se kdaj spraševala, kam nas življenje vodi?" je nenadoma vprašal Blaž, njegovi oči so se zataknile na njenem obrazu.
"Tanja, have you ever wondered where life is taking us?" Blaž suddenly asked, his eyes lingering on her face.
V njej se je prebudil strah, a tudi upanje.
Fear awakened within her, but so did hope.
Bila je to njena priložnost.
This was her opportunity.
"Kaj misliš s tem?" je previdno vprašala.
"What do you mean by that?" she cautiously asked.
Blaž je gledal preko mestnih streh, kot da bi iskal odgovore.
Blaž looked over the city rooftops, as if searching for answers.
"Mislil sem, da bi se pogovorila, preden grem.
"I thought we should talk before I leave.
Tanja, pomeniva mi veliko več, kot si lahko misliš." Njegove besede so bile kot megla, skozi katero se je Tanja morala prebiti.
Tanja, you mean much more to me than you can imagine." His words were like a fog through which Tanja had to find her way.
Zadrhtel je veter in razpihnil cvetne liste okoli njiju.
The wind shivered and blew flower petals around them.
Tanja se je končno odločila.
Tanja finally made her decision.
"Blaž, nočem te izgubiti.
"Blaž, I don't want to lose you.
Dolgo sem te imela za prijatelja... Ampak vedno sem si želela več," je priznala in se zazrla v svoja čevlja.
I've considered you a friend for a long time... but I've always wanted more," she admitted, staring at her shoes.
Blaž jo je pogledal z neizmernim presenečenjem in olajšanjem.
Blaž looked at her with immense surprise and relief.
"Jaz tudi.
"Me too.
Želel sem ti reči enako."
I wanted to tell you the same."
Ko sta stala tam, objeti, je Tanja začutila, kako izginja vsa napetost.
As they stood there, embraced, Tanja felt all the tension fade away.
On je moral oditi, a zdaj sta bila oba prepričana, da je med njima nekaj, kar ju bo povezovalo.
He had to leave, but now they were both sure there was something between them that would connect them.
Obljubila sta si pisati, si govoriti, se obiskovati.
They promised to write, to talk, to visit.
Gradova sta snaprej gledala nad mestom, kot stražarja njune nove prihodnosti.
The castle continued to overlook the city, like a guardian of their new future.
Blizu, vendar zdaj s srcem, ki je pripadalo ljubezni.
Close, but now with hearts that belonged to love.
Pomlad v Ljubljani jima je podarila nekaj novega, nekaj neskončno dragocenega.
Spring in Ljubljana had given them something new, something infinitely precious.